S turo začnemo v vasi Sikia, kjer se pri košarkarskem igrišču začne markirana pot. Pot se sprva dviga proti strmi, mogočni zahodni steni Gione, nato pa se usmeri v levo ter preči pobočje nad sotesko. Ko se po slabi uri hoje na višini 1100 m svet izravna in odpre prehod naprej po dolini v smeri planine, se moramo odcepiti desno na pot Karagiannis. Odcep ni označen, je pa na večjem balvanu kakšnih 100 metrov višje nad potjo mogoče zaslediti obledelo rdečo piko. Prave poti od tod naprej ni. Pot v zemljevid ni vrisana, jo pa najdemo na kartah za GPS. Do pod stene so oznake slabe, le redke obledele pike. Ko pridemo pod steno se pojavijo oznake, ki nas čez bolj ali manj lahke prehode pripeljejo čez celotno steno Gione. Še najtežji del je na vstopu, kjer moramo preplezati krajši skalni skok. Po prihodu na greben se usmerimo levo ter čez travnato pobočje nadaljujemo na bližnji vrh Piramidha, najvišji vrh Gione.
Sestopimo čez vzhodno travnato pobočje. Pot se do izhodišča spušča mimo dveh planin. Pozor, okoli črede ovac je pametno narediti širok ovinek, saj jih spremljajo pasji pastirji, ki bi za vse na svetu ubranili svoje ovčice. Dva norca pa sta čakala pri posušenem jezeru Vathia. In čeprav je bilo srečanje na nekaj deset metrov, ni bilo nič kaj prijetno.
Razen razpotij, ki niso označena, so poti dobro markirane. Je pa potrebno rumeno-belim oznakam strogo slediti, saj jih drugače lahko kaj hitro izgubimo. Na splošno velja, da so poti bolje označene kot uhojene. |
