Via Ferrata Ivano Dibona

Po Italijanski obrambni liniji čez pobočje masiva Cristallo.

Opis:

To, logistično nekoliko zapleteno, turo je najbolj smiselno začeti v Cortini D'Ampezzo, od koder se z avtobusom zapeljemo do Rist. Rio Gere. Od tod nas sedežnica in gondola pripeljeta na višino 2932 metrov. Ko se prav počasi in majavo v razbitih in tesnih jajčkih dvigamo skozi ozko grlo, se nam poraja misel, da je tu še kaj drugega iz I. svet. vojne kot le sama pot.
Na prevalu se začne čudovita grebenska pot Ivano Dibona, ki nam že v uvodnih minutah postreže z atraktivnim visečim mostom, najdaljšim v Dolomitih. Na poti naletimo še na nekaj lestev, v večjem delu pa sama ferata ni zahtevna. Med prečenjem se lahko povzpnemo na Cristalino D'Ampezzo (3008 m), katerega obisk nam vzame 15 minut.
Sama pot je pravo doživetje. Utrdb iz vojne je čez celo pobočje res veliko, veličastni razgled pa sežejo daleč čez Dolomite.
Turo zaključimo po prijetni gozdni poti, ki nas pripelje na gozdno cesto (203), po kateri se spustimo do okrepčevalnice Ospitale. Od tod se z avtobusom vrnemo nazaj v Cortino D'Ampezzo. Prvi vozi ob 15⁵⁰, drugi ob 18⁵⁰.

Komentar k turi:

Vsi viri opozarjajo na veliko zahtevnost in napornost ture. Tega vsekakor nočem spodbijati, vendar glede zahtevnosti lahko rečem, da sem pričakovala malo več. Če ne drugega, vsaj bolj majav most. Naj bo videti še bolj neodgovorno, ampak če turo primerjam z domačimi hribi, si zanjo niti čelade nebi poveznila, kaj šele kaj drugega. Samovarovalni komplet se zdi popolnoma odveč, pa čeprav na celi poti ni bilo nikogar, ki ga nebi imel. Red je red.