Utrinki iz gorniškega dnevnika
tejaoman.info
 
Domov
Osebna
Utrinki
Arhiv
Povezave
Kontakt
BREZPOTJE

 

Lokacija

Kamniško - Savinjske Alpe

Izhodišče

Dolina Korošice, 975 m

Skupna višinska razlika

1130 m

Čas vzpona

2 uri 30 minut

Težavnost orientacije

Zahtevnost brezpotja

 

Kompotela(1989 m)in Košutna(1974 m)

Mimo Medvedje jame.

Opis:

Po dolini Korošice se zapeljemo do parkirišča na koncu doline (kjer cesta prečka graben in se obrne nazaj proti vzhodu). Nekaj deset metrov po cesti nazaj se levo odcepi vlaka, ki nas po nekaj minutah pripelje na dobro uhojeno lovsko stezo. Pot sprva preči proti SV, ko pa se po približno pol ure z desne priključi pot z doline, se začenja strmeje vzpenjati skozi bukov gozd. Kmalu naletimo na razcep. Nadaljujemo po levi poti navzgor, ki se strmeje vzpenja proti lovski koči. Ko se pot položi najprej pridemo do ostankov stare lovske koče, nekaj položnih ovinkov višje še do nove. Za kočo se pot nadaljuje v desno. Široke okljuke zapustimo na petem desnem ovinku (od lovske koče skupno devetem), kjer se v desno odcepi skromna steza. Pot kmalu postane bolj razločna. Skozi gozd nas pripelje na odpret svet, na robu katerega stoji Medvedja jama, prostorna zijalka v kateri so našli ostanke jamskega medveda. Z vzponom nadaljujemo desno v travnat svet. Steza se drži desno do nekakšnega prevala, nato pa se strmo vzpne na vršni greben. Če želimo na vrh Mokrice, se moramo držati precej bolj desno, drugače na greben pridemo že nad vrhom. Če imamo srečo, lahko skromno stezico sledimo skoraj do vrha, grebena. Če pa jo že izgubimo, je svet lahko prehoden. Na grebenu se priključimo markirani poti, po kateri nadaljujemo levo na vrh Kompotele.
Sestopimo po markirani poti, ki se spušča po travnati dolinici v smeri JZ. Še pred dnom dolinice, kjer naj bi stal Kompotelski dedec se bolj po občutku usmerimo levo v ruševje. Z nekaj sreče sledimo posekam, po katerih se prebijemo na vrh Košutne.
Po severni strani poiščemo prehod do novo markirane poti, po kateri se spustimo do Planine Košutna. Če je bila do tu tura orientacijsko in tehnično povsem nezahtevna je nadaljevanje sila zapleteno. Zahodno od planine sledimo sicer kar dobro uhojeni in široko posekani stezi skozi ruševje, po kateri se spustimo do višine 1700 metrov. Tu pot začne ovijati nazaj proti vzhodu, zato nikar naprej po njej. Orientacija nam je pot, ki se s severne strani priključi s Planine Koren. Kmalu za križiščem se moramo usmeriti naravnost v ruševje (takoj, ko novo posekana pot začne ovijati levo). Tam najdemo skromno stezico, po kateri nadaljujemo s spustom. Čeprav je zadeva mestoma precej čudna (sestopiti moramo v siten skalni žleb) je pot kar prava, saj nižje končno srečamo možica. Za njim se kmalu priključimo na prečno pot, ki prihaja od lovske koče, mimo katere smo se zjutraj vzpeli. Na križišču je skalni čok, imenovan Dedec, pod njim pa možic. Od tod dalje je steza jasnejša in kaj kmalu nas pripelje na markirano pot, ki se spušča s Planine Koren. Po njej sestopimo nazaj na izhodišče.

Galerija