Direktni in brezpotni prehod iz Suhega dola v Dolce poteka levo od vpadnice Dolcev.
Markirani poti s Suhadolnika sledimo, dokler ne zavije čez suho strugo v desno proti Taški. Nadaljujemo na levi strani struge, kmalu ujamemo gozdno cesto (zavije v levo) in se nekaj časa vzpenjamo po njej. Na primernem mestu (ponavadi možic) zavijemo s ceste v desno navzgor in kmalu dosežemo večje melišče pod steno in se po njem vzpnemo do skoka, ki pada z Dolcev v Suhi dol (na levi strani melišča).
Shojen prehod se nam odpre v levo (spodaj je gruščnat in zelo podrt, zgoraj pa strm in gozdnat). Na sedlčku nadaljujemo desno navzgor ob zelo podrtem gruščnatem jeziku (vzpenjanje je lažje po travah na levi strani grušča), na vrhu ga spet prečimo (najbolj siten del) in nadaljujemo po prečnici v desno. Na koncu prečnice se vzpnemo še nekaj metrov, prestopimo rob in se spustimo v Dolce, ki jih dosežemo malo nad skokom, ki smo se mu umaknili po levi strani.
Višje se vzpenjamo po travah na desni strani, pod steno pa spet prečimo grušč in na levi poiščemo lahek prehod, nad njim kmalu dosežemo markirane poti.
Opisu brezpotnega dela poti, ki ga navajata Marijana in Marko, ni kaj dodati. Poteka točno tako. Besedo ali dve lahko namenim le nadaljevanju po označeni poti, ki jo dosežemo malo pod bivakom. Za vzpon na sam vrh priporočam levo pot mimo bivaka, ki nas čez melišče pripelje pod steno Kokrske Kočne. Vrh dosežemo z nekaj lažjega plezanja. Po grebenu prečimo do Jezerske Kočne.
Desno pot prihranimo za sestop, saj nam dokaj dobro melišče omogoča hiter spust skozi Dolce. Nadaljujemo po direktni poti do stare koče, od koder se, tokrat po lažji poti, spustimo nazaj do Suhadolnika. |
